Domanjševci so strnjeno obcestno naselje v dolini potoka Mala Krka na severovzhodnem delu Goričkega ob madžarski meji. Naselje leži na dvojezičnem območju, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina. Pripadniki madžarske narodnosti še danes ohranjajo svojo kulturo v različnih ustanovah in v okviru raznih društev. V središču vasi najdemo dvojezično osnovno šolo, vrtec ter knjižnico. Nad vasjo, na vrhu hriba pa se nahaja Evangeličanska cerkev, kjer še danes potekajo bogoslužja tako v slovenskem kot tudi v madžarskem jeziku.

Poleg narodne raznolikosti je za naselje značilna tudi verska raznolikost, saj v njem živi kar 90% vernikov evangeličanske veroizpovedi.

Krajevno ime Domanjševci – Domonkosfa izhaja iz osebnega imena Dominik oz. madžarsko Domonkos. Oblika Muncu (izg. Monko) je skrajšana oblika imena Domonko. Krajevno ime Muncu je glede na zemljepisno lego identično z današnjimi Domanjševci. Domanjševci se omenjajo že leta 1208 kot »Mincu«, kasneje kot »Domonkusolcz«, kar indicira na to, da je bila vas v zgodovini pomembna. Na tako imenovanem »starem vreju« je bil samostan dominikancev, poleg je bila cerkev in latinska šola (gimnazija), ki so jo obiskovali predvsem otroci premožnejših staršev. V času turških vpadov so bili samostan, cerkev in latinska šola požgani.